V matematiki je deljenje z ničlo nemogoče. Eden od načinov, kako razumeti, zakaj je to nemogoče, je razmisliti, kaj se zgodi, ko število delite z drugim.
Deljenje ni nič drugega kot fajn odštevanje. Na primer, 10, deljeno z 2, je enako kot začeti z 10 in nenehno odštevati 2 tolikokrat, kot je potrebno, da pridemo do nič. V tem primeru bi morali nenehno odštevati 2 petkrat.
10 – 2 = 8
8 – 2 = 6
6 – 2 = 4
4 – 2 = 2
2 – 2 = 0
Torej, 10/2 = 5.
Če bi to poskušali narediti z 10, deljeno z 0, ne bi nikoli prišli nikamor, ker je 10-0 10 ves dan. Sedel bi tam in odšteval 0, dokler ti kalkulator ne umre.
10 – 0 = 10
10 – 0 = 10
10 – 0 = 10
10 – 0 = 10
. . . neskončnost
Matematiki rezultat, ki ga dobite, ko poljubno število delite z nič, imenujejo »nedefiniran«. Programska oprema, kot je Excel, vam preprosto prikaže napako, ko poskušate deliti z nič. V Excelu, ko število delite z nič, dobite #DIV/0! napaka.
Temu se lahko izognete tako, da Excelu poveste, naj preskoči izračun, če je vaš imenovalec nič. Slika prikazuje, kako to storite tako, da operacijo delitve ovijete v Excelovo funkcijo IF.
=IF(C4=0, 0, D4/C4)
Funkcija IF zahteva tri argumente: pogoj; kaj storiti, če je pogoj resničen; in kaj storiti, če je pogoj napačen.
Argument pogoja v tem primeru je proračun v C4 enak nič (C4=0). Argumenti pogoja morajo biti strukturirani tako, da vrnejo TRUE ali FALSE, kar običajno pomeni, da obstaja primerjalna operacija (kot je znak enakosti ali znak večje).
Če argument pogoja vrne TRUE, se drugi argument funkcije IF vrne v celico. Drugi argument je 0, kar pomeni, da preprosto želite, da se prikaže nič, če je številka proračuna v celici C4 nič.
ČE argument pogoja ni nič, začne veljati tretji argument. V tretjem argumentu poveste Excelu, naj izvede izračun delitve (D4/C4).
Torej ta formula v bistvu pravi, da če je C4 enak 0, potem vrnite 0 ali pa vrnite rezultat D4/C4.