Excelova funkcija IF prestraši veliko ljudi, vendar v resnici konceptualno ni tako težko. Funkcija IF določi, ali je izjava resnična ali napačna, in nato izvede eno od dveh dejanj, odvisno od odgovora.
Poglejmo si navaden angleški primer. Recimo, da če je vsota C2 in D2 večja od 100, želite v E2 prikazati rezultat pomnoževanja vsote C2 in D2 z 0,05. Po drugi strani pa, ko C2+D2 ni večji od 100, mora E2 pokazati 0.
Sintaksa za funkcijo IF je:
=IF( pogoj,vrednost_če_true,vrednost_če_napačno )
Torej najprej zapišimo pogoj:
C2+D2>100
Če je pogoj res, želimo narediti to matematiko za value_if_true :
(C2+D2)*0,05
Upoštevajte, da so okoli operacije seštevanja oklepaji. Brez teh oklepajev ne bi bilo najprej; v vrstnem redu operacij je množenje pred seštevanjem.
Tretji del funkcije, vrednost_če_false, je 0.
Če te vrednosti izpolnimo v funkcijo, je videti takole:
=IF(C2+D2>100,(C2+D2)*0,05,0)
Če imate več kot dva možna pogoja in želite za vsak pogoj nekaj drugega, lahko eno funkcijo IF ugnezdite v drugo. Obravnavate lahko dva pogoja v notranjem IF in nato uporabite tretji pogoj v zunanjem IF.
Tukaj je primer za delo. Recimo, da želimo prikazati nekaj besedila glede na vrednost C2+D2. Ko je C2+D2 večji od 100, želimo prikazati besedilo »Dobro«, ko pa je C2+D2 večji od 50, vendar manjši od 100, želimo prikazati besedilo »Pošteno«. Če nobeden od teh pogojev ni resničen, želimo prikazati besedilo »Slabo«.
Začnemo z ovrednotenjem prvega pogoja kot value_if_true:
=IF(C2+D2>100,"dobro")
Vrednost_if_false bo še en stavek IF:
=IF(C2+D2>50,"Pošteno","Slabo")
Če jih združite - izpustite znak = za ugnezdeno funkcijo - izgleda takole:
=IF(C2+D2>100,”Dobro”,IF(C2+D2>50,”Pošteno”,”Slabo”))
Upoštevajte tri zaključne oklepaje na koncu, enega za vsak IF.
Zdaj, ko veste, kako delujejo funkcije IF, lahko združite toliko ravni gnezdenja, kolikor potrebujete za opravljanje dela.